Pasme in učenje

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Obstaja splošno soglasje o tem, da se vse pasme psov ne učijo enako hitro, vsaj kakor smo to izmerili na podlagi odziva psov, ki so jih ljudje poskušali učiti.

 

 

RAZVRSTITEV PASJIH PASEM PO UČLJIVOSTI (po S. Corenu):

 

Visoko učljivi*

• mejni škotski ovčar

• koder

• nemški ovčar

• zlati prinašalec

• šetlandski ovčar

• labradorec

• kontinentalni pritlikavi španjel – papillon/metuljček

• rotvajler

• avstralski govedar

• valižanski ovčar pembroke

• pritlikavi šnavcer

• angleški špringer španjel

• belgijski ovčar tervuren

• Schipperke

• belgijski ovčar

• škotski ovčar

• keeshond

• nemški kratkodlaki ptičar

• gladkodlaki prinašalec

• angleški koker španjel

• standardni šnavcer

 

* Seznam predstavlja pasje pasme glede na stopnjo učljivosti (20 % najboljših).

 

 

Nizko učljivi*

• Dandie Dinmont terier

• mali vendejski ostrodlaki basset

• vendeen

• tibetanski terier

• japonski chin

• lakelandski terier

• staroangleški ovčar

• veliki pirenejski ovčar

• škotski terier

• bernardinec

• bulterier

• čivava

• lhasa apso

• bullmastif

• shih tzu

• basset hound

• mastif

• beagle

• pekinčan

• hrt

• borzoj

• čov-čov

• buldog

• basenji

• afganistanski hrt

 

* Seznam predstavlja pasje pasme glede na stopnjo učljivosti (20 % najslabših).

 

 

 

Prinašalci (mednje spada tudi koder), ovčarji in delovni psi so se izkazali za najbolj učljive, hrti in terierji pa ravno nasprotno.

 

Neposlušnost (kar najbrž velja tudi za druge pasme, ki so se znašle na dnu lestvice za poslušnost) je bolj pogojena z osebnostjo kot pa z inteligenco psa. Večina psov, ki se na tej lestvici uvrščajo nizko, so pasme, ki se hitro zmedejo. Gensko so bile določene, da dajejo prednost nekaterim oblikam vedenja, ki se lahko ne skladajo z učenjem novih spretnosti.

 

Čeprav glede sposobnosti učenja obstajajo razlike med pasmami, je vse pse mogoče izučiti. Z nekaterimi bo zaradi kogni­tivnih in osebnostnih predispozicij treba delati več, vendar se da večino psov, če se dovolj potrudimo in uporabimo ustrezne tehnike učenja, naučiti vse, kar je potrebno, da se lahko prila­godijo svojemu okolju in se uspešno vključijo v pasji in člove­ški svet.

 

Genetika nakazuje, katere vrste spretnosti se bo pes z lahkoto naučil. Ne glede na predispozicije in sposobnosti posamezne pasme pa so temeljna načela, ki obliku­jejo podlago za učenje, enaka za vse pse.