Pasja narečja
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Udomačevanje ni vplivalo samo na videz in splošno vedenje psov; morda je vplivalo tudi na vsebino "pesednjaka", v primerjavi z besednjakom njihovih divjih sorodnikov. Lahko bi se reklo, da so pri udomačenem psu socialno vedenje in sporazumevalni vzorci volka fragmentirani in nepopolni. Pasje vedenje sestoji iz mozaika, ki vsebuje nekatere izmed signalov odraslega volka, a tudi mnoge mladičje signale.
Od teh opažanj je treba narediti le še korak naprej k sklepu, da lahko različne pasje pasme razvijejo različna narečja oz. različice psiščine.
- Pasme, ki govorijo mladičje narečje, imajo bolj omejen besednjak in ponavadi večjo paleto podredljivostnih in neagresivnostnih signalov. Utegnejo se tudi manj zavedati signalov, s katerimi jim drugi psi sporočajo svoje socialne ambicije, uveljavljajo svoj status ali se celo uklanjajo bolj dominantnemu psu.
- Jezikovno manj spretna žival utegne nevede izzvati dejanski telesni napad ali pa se spopad nadaljuje onkraj točke, ko je vdaja še mogoča, ker je pes, ki govori bolj odraslo (bolj volkasto narečje) čakal na ta in ta signal, ki nakazuje vdajo, in ker ga ni bilo, je še kar stopnjeval svojo napadalnost.
Kakorkoli, dejstvo, da vemo, kako se je treba sporazumevati, še ne zagotavlja, da bo pes pripravljen prisluhniti in ubogati tisto, kar mu bomo rekli. To je odvisno od pasme, od posameznega psa in situacije.