Pasji razum

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Lastnik gleda v pasje oči, opazuje iskrice razuma, čustev in zavedanja in se sprašuje, kaj se dogaja v pasji glavi. Tudi mnogo velikih mislecev se je v preteklosti že ubadalo s tem vprašanjem.

• Znanstveniki so dokazali podobnosti med živčnim sistemom psov in ljudi ter s tem podprli Darwinov pogled.
• Dokazali so, da živčne celice v možganih psa in človeka delujejo na enak način.
• Nevroni, ki so sestavni del človeških možganov, imajo enako kemično sestavo kot nevroni v pasjih možganih. Tudi vzorci električne aktivnosti možganov so popolnoma enaki. Možgani psa so sestavljeni iz delov, ki so večinoma enaki kot pri človeških možganih.

Tako kot ljudje, imajo tudi psi posebna področja v možganih, ki nadzorujejo posamezne dejavnosti.

Še bolj osupljivi so podatki iz nedavne znanstvene raziskave, izvedene v okviru projekta o pasjih genomih.

• Odkrili so, da se dedni zapisi prekrivajo kar v 75 %.
• Vse te fiziološke podobnosti človeka in psa so gotovo v skladu s prepričanjem, da je veliko podobnosti tudi v vedenju in delovanju razuma.

Razumnost – izgubljena in najdena

V začetku 20. stoletja se je uveljavila nova psihološka smer, ki se je imenovala ‘behaviorizem’ (tj. psihološka smer, ki preučuje organizme z opazovanjem njihovega vedenja v določenih razmerah).

• Behavioristi verjamejo, da so edini vidiki vedenja, ki se jih sme legitimno proučevati samo tisti, ki jih lahko opazuje in izmeri zunanji opazovalec, saj zavedanja, občutenja ali mišljenja ne more­mo zares izmeriti.

• S širjenjem področja poznavanja živali moderna psiho­loška teorija malo bolj sprejema idejo o živalskem razumu. Biologi in psihologi že razpravljajo o ‘načrtnem’ ob­našanju in vse bolj odprto razpravljajo o možnosti, da imajo psi zavestno predstavo o svojem svetu.

Mentalne sposobnosti psa

Znanstvenih dejstev o pasji pameti je veliko:

• psi zaznavajo svet in iz njega pridobivajo informaci­je,
• psi se učijo in svoje vedenje prilagajajo v skladu z okoliščinami,
• psi imajo spomin in lahko rešijo določene probleme,
• zgodnje izkušnje mladičkov lahko oblikujejo način vedenja odraslega psa,
• psi imajo čustva,
• zdi se, da ima pes osebnost, pa tudi, da imajo različ­ne pasme različen temperament,
• socialne interakcije, kamor spada tudi igra, so za pse zelo pomembne,
• psi se sporazumevajo med seboj in z ljudmi.

Pasja pamet – nenavadna pamet

Ali lahko dojamemo pasji razum tako kot lahko dojamemo drugo človeško bitje?

• Zelo verjetno ne bomo nikoli tako popolno razumeli pas­jega razuma, kakor lahko dojamemo drugo človeško bitje.
• Glavna težava je, da kot človeška vrsta lahko sklepamo le na način, ki je značilen za nas.

Verjetno sploh nimamo mentalnih sposobnosti, da bi si zamislili, kako čuti in deluje razum drugih živih bitij.

Prav zaradi bistvenih razlik med človeškimi in pasjimi čuti moramo najprej raziskati, kaj in kako pasji čuti zaznavajo.

• Sporočila, ki jih posredujejo, določajo pasji pogled na resničnost in odločilno oblikujejo njihov način razmišljanja.

• Pes vidi svet drugače kot ljudje. Ima drugačne sposobno­sti čutnega zaznavanja in druge prioritete. Pes bo mogoče uporabljal mentalne procese in vire informacij, ki nam še na misel ne pridejo.

• Enako vedenje je lahko posledica povsem različnih procesov, ko skušamo interpretirati, o čem razmišlja ali kaj počne pes.
• Najprej moramo vedeti, kako si razlaga vprašanje, kaj skuša doseči ter katere metode in procese uporablja.
• Ni rečeno, da bo njegov razum deloval tako kot človeški, četudi se soočata s podobno situacijo.

Če želimo opisati mentalne procese pri psu, moramo naj­prej razumeti, kako sam vidi svoj svet, za kar pa moramo dobro poznati delovanje njegovih čutov.