Stvar okusa

Stvar okusa

 

Čeprav nedvomno drži, da imajo psi radi hrano oziroma da radi jedo, igra okus v pasjem življenju veliko manjšo vlogo kot pri ljudeh.

 

  • Ugodni in neugodni občutki, ki jih sproža okus, imajo velik pomen za preživetje.
  • Preprosto, a pomembno pravilo, ki velja vsaj za na­ravne snovi, je, da je slab okus znak za to, da se je žival srečala z nečim škodljivim, neprebavljivim ali strupenim, medtem ko dober okus obeta uporabne in prebavljive snovi.

 

Kako pes okuša

 

Podobno kot pri ljudeh je tudi pasji čut za okus odvisen od posebnih receptorjev ali brbončic.

  • Nahajajo se v majhnih izboklinah na zgornji strani jezika, nekatere pa tudi na mehkem delu neba in zadnjem delu čeljusti, kjer se začne grlo.

 

 

Da lahko okusimo kar koli, se mora nekaj kemičnih snovi raztopiti, za kar je potrebna slina.

 
  • Psi imajo štiri pare žlez sli­navk.
  • Imajo tudi različne vrste sline, očitno za različne vrste hrane.

Vrste okusov


  • Receptorji okusa pri psu se odzivajo na iste vrste kemičnih snovi kot pri človeku.
  • Psi imajo poleg čutnic za sladko, slano, kislo in grenko še posebne receptorje, ki so občutljivi za meso, maščobe in kemikalije, povezane z mesom.
  • Psi so nagnjeni k temu, da izbirajo, in imajo nedvomno raje hrano, ki vsebuje meso ali mesne okuse. Psi niso izključno mesojedi, ampak jih ponavadi opredelimo kot vsejede, kar pomeni, da poleg mesa jedo tudi rastlinsko hrano, vendar pa v divjini osemdeset odstotkov njihove prehrane predstavlja meso.
  • Pasje brbončice za sladko se odzivajo na kemično snov, ime­novano furanon, ki jo najdemo v mnogih rastlinah, tudi v pa­radižniku.
  • Zaradi občutljivosti na furanon in druge sladkorje imajo psi zelo radi jedi, ki te sno­vi vsebujejo.
  • Brbončice za osnovne okuse niso enakomerno razporejene po jeziku. Razporeditev pri psih je, razen majhnih razlik, zelo podobna človeški.
  • Psi imajo tudi brbončice, ki so občutljive za vodo. Brbončice za okus vode se pri njih nahajajo na konici jezika, torej na tistem delu, s katerim mlaska, da pri srebanju ujame vodo.


Dobri in slabi okusi


  • Psi imajo določene okuse raje kot druge, česar pa ni ve­dno lahko izmeriti.
  • Rahlo jih odbijajo kisli okusi, na primer okusi citrusov, nikakor pa ne prenesejo grenkobe.
  • Glede okusov imajo psi raje meso kot zelenjavo.
  • Govedino in svinjino imajo raje kot jagnjetino, piščanca in konjsko meso. To pa ni tako očitno, če hrane ne mo­rejo povohati.
  • Ljubša jim je vlažna hrana od suhe, morda zato, ker lahko hitreje okušajo, če so kemikalije okusa že raztopljene v nekaj tekočine.
  • Raje imajo toplo hrano kot hladno, deloma zato, ker je hrana na toploti telesne temperature ali malo toplejša bolj okusna, deloma pa tudi zato, ker topla hrana oddaja močnejše vonjave.
  • Na splošno imajo psi raje nove okuse kot tiste, ki jih že poznajo. Z evolucijskega stališča je to smiselno, saj spodbuja žival, da preizkuša različne stvari, ki se bodo morda izkazale za hranljive, posledica tega pa je večja možnost preživetja.
  • Če se pes počuti psihološko ogroženega, bo razvil potre­bo po okusih, ki jih je povezoval z občutki varnosti v zgodnji mladosti, podobno kot oseba, ki je pod stresom, morda začuti potrebo po makaronih s sirom ali po sladoledu, če ju povezuje z izkušnjami iz otroštva, ko se je počutila srečno in zaščiteno.
  • Z evolucijskega stali­šča je to oblika prilagojenega vedenja, ker lahko pomaga psu, da se, ko se znajde v neznanem okolju, izogne hrani, ki bi bila lahko strupena.

Voh in okus sta tako pri psih kot tudi pri ljudeh nepo­sredno povezana.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.