Socialna plat učenja

Socialna plat učenja


Pogosto se učimo z opazovanjem dru­gih ljudi, kot so učitelji, starši ali prijatelji. Psihološki termin za to je ‘socialno učenje’, ne zato, ker vključuje učenje socialnih manir, običajev ali sporazumevanja, ampak zato, ker se nanaša na vrsto vedenja, ki se prenaša ali krepi s socialnimi stiki. Tovrstna oblika učenja in izvajanja se zdi edinstvena za evolucijsko najrazvitejše živali, ki živijo v zapletenem socialnem okolju.

 

 

Socialni možgani

  • Psi se lahko učijo že zgolj z opazovanjem socialnih interakcij, medtem ko poslušajo in gledajo dve osebi, ki se pogovarjata.
  • Trajanje urjenja, hitrost in na­tančnost, s katero opravijo nalogo, so precej podobni, ne glede na to, ali so psa urili s standardnimi metodami klasičnega pogoje­vanja ali le z opazovanjem.
  • Pes vedno opazuje, kaj počnete.

Učenje z opazovanjem

Psi imajo posebne sposobnosti, zaradi katerih so edinstveno naravnani ne samo tako, da jim koristi opazovanje vedenja drugih psov, ampak tudi tako, da lahko izluščijo informacije iz obnašanja ljudi.

Psi trenerji in učitelji


Psi se poleg učenja z opazovanjem drugih psov in vzpostavlja­njem stikov z njimi lahko učijo tudi s pasivnim opazovanjem vedenja drugih psov:

  • Večina vaditeljev verjame, da je pri starejših psih učenje z opazovanjem manj učinkovito pri nalogah, kot so vleka sani, ohranjanje črede skupaj in pomoč pri reševanju.
  • Znano je, da psi nikoli ne nehajo opazovati in se učiti.

Pes opazuje in razume


Pes opazuje druge pse, opazuje pa tudi ljudi, s katerimi živijo. Da bi pes človeka lahko imel za model ali vir informacij socialnega učenja, bi moral imeti sprejemljivo stopnjo občutljivosti na vrste signalov, ki jih uporabljamo ljudje.

  • Pes lahko razbere­ človeško telesno govorico.
  • Čuti, da naši gibi in kretnje sporočajo nekaj o svetu in o tem, kaj se bo v okolju morda zgodilo. Če to drži, potem bi psi za reševanje problemov morali biti sposobni uporabiti informacije, ki jih dobijo z opazovanjem človeških dejavnosti, podobno kot uporabijo informacije od drugih psov.
  • Pes je izredno dober v branju socialnih na­migov.
  • Lahko prepoznava človeške socialne signale, tudi kadar ljudje posnemajo tipične pasje signale.
  • Sposobnost branja socialnih nami­gov je psom omogočila, da preživijo in nadaljujejo svojo vrsto.

 

Možno je, da je sposobnost branja človeških signalov in razbi­ranje informacij iz človeških dejanj morda še en stranski učinek udomačitve. Mirnejše in pozornejše živali so morda tudi tiste, ki te subtilnejše socialne namige najbolje zaznajo.

 

  • Pes se očitno uči s posne­manjem človeškega vedenja in problem razreši hitro, v enem poskusu, ne pa v petih ali šestih.
  • Pes lahko izlušči več informacij človeških socialnih virov okoli sebe preprosto zato, ker jih naravnost poišče.
© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.