Sluh

Ostrina sluha


Psi imajo v primerjavi z ljudmi zelo oster sluh – vsaj za določene vrste zvokov.

  • Čeprav se zdi, da imajo psi boljši sluh kot ljudje, to ne po­meni, da so samo bolj občutljivi na iste zvoke, ki jih mi slišimo.
  • V resnici je pri določenih zvokih pasji sluh tudi do stokrat boljši od našega, medtem ko sta na druge zvoke pes in človek enako občutljiva.

 

Glej tudi GOVORICA UHLJEV >>

 

Kaj vse pes sliši?

 

Do nedavnega je bilo težko določiti, kaj pes sliši.

  • V zadnjem času za merjenje pasjega sluha uporabljajo test BA­ER. Ta postopek zazna električno dejavnost v notranjem ušesu in v živčnih povezavah, ki pošljejo zvočno informacijo v možgane. Med testiranjem kratki zvočni impulzi potujejo skozi uho, računalnik pa posname odziv v možganih. Računalniško se do­loči, ali se možgani odzivajo na zvok. Če se možgani na zvok ne odzovejo, raziskovalci predpostavljajo, da ga pes ni slišal.

 

  • Največja razlika med slušno sposob­nostjo psov in ljudi se pokaže pri visokih frekvencah. Po grobi oceni lahko mlad človek sliši zvoke do 20.000 Hz.

 

  • Psi lahko slišijo bistveno višje zvoke kot ljudje. Najvišje sto­pnje so nekje med 47.000 in 65.000 Hz, odvisno od karakteristike psa.

 

Ker vemo, da so psi bolj občutljivi na zvok kot ljudje, še po­sebej pri višjih frekvencah, lahko pojasnimo, zakaj so določeni zvoki iz vsakdanjega življenja, na primer zvoki, ki jih oddajajo sesalnik za prah, motorna kosilnica in različno električno orod­je, lahko za pse zelo stresni.

  • Mnoga motorna orodja, razni sušil­ci, rezila ali kosilnice s hitro vrtečimi se osmi proizvajajo visokofrekvenčne ‘zvoke’, ki lahko psom povzročajo bolečine, medtem ko manj občutljivih človeških ušes to ne moti, saj so ti ‘zvoki’ na veliko višjih frekvencah, kot jih ljudje lahko slišimo.

 

 

Zvoki na visokih frekvencah


Psi lahko slišijo zvoke na visokih frekvencah zaradi razvojne zgodovine svojih divjih prednikov.

  • Volkovi, šakali in lisice po­gosto lovijo majhne živali, kot na primer miši, podgane in volu­harje, ki cvilijo z visokimi glasovi; tudi njihovo premikanje po listih in travi proizvaja visokofrekvenčne šelesteče in praske­tajoče zvoke.
  • Mačke, ki se prehranjujejo izključno z malimi glodalci, lahko slišijo še za 5.000 do 10.000 Hz višje zvoke kot psi. Največja občutljivost človeškega sluha je 2.000 Hz, pasja pa okrog 8.000 Hz.

 

Slavni ruski fiziolog Ivan P. Pavlov je v svojih študijah do­kazal, da ima pes na frekvencah, ki jih najbolje sliši, izjemno sposobnost, da zazna zvoke in tudi prepozna njihove višine.

 

Ljudje potrjujejo in na mnogo zanimivih načinov izkori­ščajo pasjo sposobnost, da sliši visoke frekvence.

  • Nekaj takega je izum ‘tihega žvižga’, ki ga za sporazumevanje s psom upo­rabljajo policija in varnostne agencije.
  • Z žvižgom policist psu daje ukaze, da na primer ustavi ali spravi v kot osumljenca, ne da bi bil le-ta na to prej opozorjen.

 

Težave s sluhom


  • Prirojena izguba sluha – pojavi se v pasjem ‘otroštvu’ (infantilni dobi) in je ponavadi posledica genetskih dejavnikov.
  • Barva kožuha in druge značilnosti pasje pigmentacije so povezane s prirojeno gluhoto. Genetska napaka, ki povzroča gluhost, je tesno povezana z geni, ki pri psih povzročijo belo, progasto in lisasto barvo kožuha. Klasičen pri­mer lisastega psa je dalmatinec. Pes, ki je genetsko pogojeno bel, je zaradi istega gena tudi zelo verjetno modrook. Ker je ta gen povezan z gluhoto, bi pričakovali, da bodo modrooki dalmatinci najverjetneje gluhi. Pravilno. Učinek je kar dramatičen. Med modrookimi dalma­tinci jih je  51 odstotkov (približno vsak drugi) gluhih vsaj na eno uho. Podobno, vendar v manjšem odstotku, se godi belim bulterierjem.
  • Povzročena izguba sluha je posledica določenih dogodkov v njegovem življenju, na primer hude okužbe ušes, ki poškoduje uhelj in slušni mehanizem.
  • Škodljive so lahko tudi nekatere ke­mikalije.
  • Tudi določeni antibiotiki (še posebej aminoglikozidi), s katerimi zdravijo pse, slabo vplivajo na sluh, tako da se naberejo v ušesnih tekočinah in poškodujejo čutilo, ki zaznava zvoke.
  • Vendar pa je tako pri psih kot pri ljudeh glavni razlog za povzročeno izgubljanje sluha izpostavljenost hrupu.

 

Dolgo je kazalo, da psi prinašalci s staranjem iz­gubljajo sluh veliko hitreje kot psi drugih pasem.

  • Najprej so domnevali, da je to genetsko pogojeno, vendar so pozneje prišli do drugačnega sklepa.
  • Domnevali so, da tovrstno izgubo sluha morda povzročijo različni dogodki v pasjem življenju.
  • Hrup, ki ga povzroči strel iz puške, je impulzni zvok, ki doseže svoj vrh tako hitro, da doseže notranje uho, še preden se akustični refleks sploh lahko sproži in nudi zaščito.

 

Pametni lovci na ušesih nosijo ščitnike, da pre­prečijo poškodbe sluha. Kaj pa njihovi lovski psi?

 

 

Kako dobro pes sliši?

 

Moč sluha vašega psa lahko preverite na naslednji način:

  • Postavite se za  psom tako, da vas ne more videti.
  • Zapiskajte z igračo, zažviž­gajte, zaploskajte z dlanmi ali udarjajte po skodelici s kovinsko žličko.
  • Pes, ki dobro sliši, bo zašilil z ušesi, obrnil glavo ali telo v smer, iz katere se širi zvok.
  • Bodite pazljivi, da ne stojite čisto nad psom, ker je občutljiv na zračne tokove in bo morda začutil tudi vaše gibe ali nihanje tal neposredno za sabo.
  • Pazite na to, da vas ne bo videl, preden boste zaropotali.
  • Včasih je tak preizkus najbolje izvajati med pasjim spanjem, ker to zmanjša verjetnost, da se na vaše gibe odziva z očmi.

 

Navedenega preizkusa ne izvajajte pri pasjem mladičku. Izjemne slušne sposobnosti psov ob rojstvu še niso popolnoma razvite.

 

Sposobnost, da sliši zelo ostre, glasne zvoke (zveneč plosk z dlanmi, žvižg), pes izgubi nazadnje.

 

Smer zvoka

 

Ena najpomembnejših nalog, ki jih mora obvladati pasje uho v divjini, je določitev smeri prihajajočega zvoka.

 

  • Psi s šilastimi uhlji lahko bolje izsledijo in zaznajo zvoke, ker uhlje lahko obračajo, s tem pa prestrežejo več zvoka in tudi bolje določijo smer.
  • Psi z visečimi uhlji so na slabšem, ker uhlji vpijajo zvok in določeni količini prihajajočega zvoka ovirajo vstop v uho. Viseči uhlji se tudi ne obračajo kaj dosti, zato pes težje izsledi izvor zvoka.

 

Pogosto je prvi znak slabšega sluha pri psu to, da ne more več natančno slediti zvoku.

  • Če vas na primer ne more videti, ko ga pokličete, se zmede.
  • Morda negotovo pogleduje okoli sebe in pride šele, ko vas zagleda.
  • Drugi znak pa je, da ob močnem zvoku pes mogoče obrne glavo najprej v napačno smer, proč od smeri zvoka.

 

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.