Shranjevanje informacij v razum

Shranjevanje informacij v pasji razum


Če ima pes omejene čutne spo­sobnosti, bo to vplivalo na popačenost zaključkov, do katerih bo sposoben priti njegov razum.

  • Če so nekateri čuti močnejši od drugih, bomo morda pristran­ski in bomo iskali vire informacij na tistem področju, kjer ima­mo čute bolj razvite in morda pri tem prezrli tiste vire informa­cij, kjer so podatki pomanjkljivi.
  • Ljudje poznamo pregovor, ki pravi: “Če vidim, verjamem.” (ker je vid naš najbolj razvit čut).

 

Mogoče bi za pse veljalo: “Če zavoham, verja­mem.”

 

 

Podobe v glavi

 

Psi nimajo jezika (govorice), oz. vsaj ne besednega kot lju­dje, kar pomeni, da so njihove misli kodirane v obliki, ki se kar precej razlikuje od človeške.

  • Zaradi tega se morajo v pasjih gla­vah oblikovati mentalni procesi, ki so morda še najbolj podobni razmišljanju, temelječem na zaznavah; pri ljudeh je to značilno za dojenčke.
  • Domnevamo, da so v njihovih miselnih procesih sklopi podob, ki jih pridobivajo skozi izkušnje preko čutil in nadome­ščajo besede.

 

Pes je občutljiv na dolžino določenega časovnega razdobja.

  • Pasje miselne procese razumemo le, če razumemo govorico njegovih čutov.
  • Če se torej hočemo naučiti govorice pasjega razuma, se moramo naučiti besednjaka, ki ga pes pridobi s svojimi čuti.

 

 

Ostrina vida

 

Pes ima vidno ostrino le okoli 6/23.

  • To pomeni, da je predmet, ki ga pes komaj vidi z razdalje šestih metrov, dovolj velik, da ga človek s povprečnim vi­dom vidi z razdalje triindvajsetih metrov.
  • Čeprav je ostrina pasjega vida bistveno manjša od ostrine vida pri človeku, pes z vi­dom kljub temu pridobi veliko informacij.
  • Celo­tni obrisi predmetov so vidni, veliko podrobnosti pa je zabrisa­nih ali celo nevidnih.

 

Z nekaj več znanja o ostrini pasjega vida lahko razložimo marsikateri način pasjega vedenja, ki bi se nam sicer zdel nera­zumljiv.

 

 

Vidno polje

 

Pri psih so oči običajno umeščene bolj ob strani kot pri lju­deh, zato imajo bistveno širše vidno polje kot mi, tj. pri­bližno dvesto štirideset stopinj.

  • To pomeni, da psi lahko vidijo več dogajanja okoli sebe kot ljudje. Vidno polje se razlikuje tudi med psi. Odvisno je od oblike pasje glave.
  • Izredna širina vidnega polja pojasnjuje, zakaj vaš pes še vedno ve, kje ste in se odziva na vaše gibe, čeprav hodi pred vami. Lahko tudi zaostajate za njim, pa vas bo še vedno videl.


Zaslepljenost o barvni slepoti

 

Ali psi vidijo barve?

 

 

  • Večina ljudi si napačno razlaga, da so psi barvno slepi. To ne pomeni, da psi vidijo samo različne odtenke sive barve. To nikakor ne drži.
  • Psi vidijo barve, ki jim služijo zato, da se lažje znajdejo v okolju. Res pa je, da ‘njihove’ barve v primerjavi s človeškimi niso niti tako pestre niti tako raznolike.
 
  • Psi torej zagotovo vidijo določen barvni razpon, ki pa ni tako bogat in pester kot naš, preprosto zato, ker v očeh nimajo dovolj čepkov.

 

 

pasji-cloveski-vid

 
 

 

 
 

 

 

Iz tega lahko potegnemo nekaj smernic, kako povečati vidnost predmetov, s katerimi prihaja pes v stik.

  • Najprej moramo pomisliti na barvo tal, kjer bo pes.
  • Odtenki modre bodo najbolj vidni na travi.
  • Če ne morete predvideti barve površin, po ka­terih se bo pes gibal, izberite predmete v tistih barvah, ki jih dobro razloči, na primer modre in rumene.
 

 

 
 

Psi imajo le dve vrsti čepkov.

  • Ena vrsta se skoraj popolnoma ujema z našim na »modro« naravnanim čepkom.
  • Za drugo pa se zdi, da se najbolje odziva na rumeno.
  • Takoj lahko sklepamo, da so psi veliko manj dojemljivi za rdeč barvni razpon kot ljudje.
 

 

 
 

Psi dejansko vidijo barve, vendar veliko manj kot večina ljudi.

  • Psi vidijo svet rumeno-moder.
  • Zeleno, rumeno in oranžno barvno vidijo kot rumenkasto, vijolično in modro pa kot modro.
  • Modrozeleno vidijo kot sivo. Psi rdečo komaj opazijo in morda jo vidijo kot zelo temnosivo, morda celo črno.

Pes vidi in verjame

 

Vidim – torej vem!

 

Psi se od ljudi razlikujejo tudi po tem, kako uporabljajo svoje čutilo za vid.

  • Psi z vidno zaznavo večinoma potrjujejo tisto, kar že vedo. Na primer, pes morda zasliši lastnikove korake, torej lastnikov prihod skozi vrata le potrjuje, kar je zaznal že s po­močjo svojega sluha.
  • Če je nekaj negibno, postane za psa nevidno.

 

Pasji um je poln informa­cij o svetu, vendar večina ni v obliki vidnih podob.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.