Shranjevanje informacij v razum
Shranjevanje informacij v pasji razum
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Če ima pes omejene čutne sposobnosti, bo to vplivalo na popačenost zaključkov, do katerih bo sposoben priti njegov razum.
- Če so nekateri čuti močnejši od drugih, bomo morda pristranski in bomo iskali vire informacij na tistem področju, kjer imamo čute bolj razvite in morda pri tem prezrli tiste vire informacij, kjer so podatki pomanjkljivi.
- Ljudje poznamo pregovor, ki pravi: “Če vidim, verjamem.” (ker je vid naš najbolj razvit čut).
Mogoče bi za pse veljalo: “Če zavoham, verjamem.”
Podobe v glavi
Psi nimajo jezika (govorice), oz. vsaj ne besednega kot ljudje, kar pomeni, da so njihove misli kodirane v obliki, ki se kar precej razlikuje od človeške.
- Zaradi tega se morajo v pasjih glavah oblikovati mentalni procesi, ki so morda še najbolj podobni razmišljanju, temelječem na zaznavah; pri ljudeh je to značilno za dojenčke.
- Domnevamo, da so v njihovih miselnih procesih sklopi podob, ki jih pridobivajo skozi izkušnje preko čutil in nadomeščajo besede.
Pes je občutljiv na dolžino določenega časovnega razdobja.
- Pasje miselne procese razumemo le, če razumemo govorico njegovih čutov.
- Če se torej hočemo naučiti govorice pasjega razuma, se moramo naučiti besednjaka, ki ga pes pridobi s svojimi čuti.
Ostrina vida
Pes ima vidno ostrino le okoli 6/23.
- To pomeni, da je predmet, ki ga pes komaj vidi z razdalje šestih metrov, dovolj velik, da ga človek s povprečnim vidom vidi z razdalje triindvajsetih metrov.
- Čeprav je ostrina pasjega vida bistveno manjša od ostrine vida pri človeku, pes z vidom kljub temu pridobi veliko informacij.
- Celotni obrisi predmetov so vidni, veliko podrobnosti pa je zabrisanih ali celo nevidnih.
Z nekaj več znanja o ostrini pasjega vida lahko razložimo marsikateri način pasjega vedenja, ki bi se nam sicer zdel nerazumljiv.
Vidno polje
Pri psih so oči običajno umeščene bolj ob strani kot pri ljudeh, zato imajo bistveno širše vidno polje kot mi, tj. približno dvesto štirideset stopinj.
- To pomeni, da psi lahko vidijo več dogajanja okoli sebe kot ljudje. Vidno polje se razlikuje tudi med psi. Odvisno je od oblike pasje glave.
- Izredna širina vidnega polja pojasnjuje, zakaj vaš pes še vedno ve, kje ste in se odziva na vaše gibe, čeprav hodi pred vami. Lahko tudi zaostajate za njim, pa vas bo še vedno videl.
Zaslepljenost o barvni slepoti
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Ali psi vidijo barve?
- Večina ljudi si napačno razlaga, da so psi barvno slepi. To ne pomeni, da psi vidijo samo različne odtenke sive barve. To nikakor ne drži.
- Psi vidijo barve, ki jim služijo zato, da se lažje znajdejo v okolju. Res pa je, da ‘njihove’ barve v primerjavi s človeškimi niso niti tako pestre niti tako raznolike.
- Psi torej zagotovo vidijo določen barvni razpon, ki pa ni tako bogat in pester kot naš, preprosto zato, ker v očeh nimajo dovolj čepkov.
Iz tega lahko potegnemo nekaj smernic, kako povečati vidnost predmetov, s katerimi prihaja pes v stik.
- Najprej moramo pomisliti na barvo tal, kjer bo pes.
- Odtenki modre bodo najbolj vidni na travi.
- Če ne morete predvideti barve površin, po katerih se bo pes gibal, izberite predmete v tistih barvah, ki jih dobro razloči, na primer modre in rumene.
Psi imajo le dve vrsti čepkov.
- Ena vrsta se skoraj popolnoma ujema z našim na »modro« naravnanim čepkom.
- Za drugo pa se zdi, da se najbolje odziva na rumeno.
- Takoj lahko sklepamo, da so psi veliko manj dojemljivi za rdeč barvni razpon kot ljudje.
Psi dejansko vidijo barve, vendar veliko manj kot večina ljudi.
- Psi vidijo svet rumeno-moder.
- Zeleno, rumeno in oranžno barvno vidijo kot rumenkasto, vijolično in modro pa kot modro.
- Modrozeleno vidijo kot sivo. Psi rdečo komaj opazijo in morda jo vidijo kot zelo temnosivo, morda celo črno.
Pes vidi in verjame
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Vidim – torej vem!
Psi se od ljudi razlikujejo tudi po tem, kako uporabljajo svoje čutilo za vid.
- Psi z vidno zaznavo večinoma potrjujejo tisto, kar že vedo. Na primer, pes morda zasliši lastnikove korake, torej lastnikov prihod skozi vrata le potrjuje, kar je zaznal že s pomočjo svojega sluha.
- Če je nekaj negibno, postane za psa nevidno.
Pasji um je poln informacij o svetu, vendar večina ni v obliki vidnih podob.