Možganski zapis

Možganski zapis

 

Vsak pes je vnaprej programiran. Programiranja so vkodirana v gene vsakega psa in niso odvisna od učenja. Pokažejo se pod določenimi pogoji ali ko pride do določenih dogodkov v življenju psa.

  • Pes pridobiva informacije preko svojih čutov, vendar njegov razum ob rojstvu ni kot nepopisan list papirja.
  • Pasji razum že od rojstva vsebuje določene koristne oblike obnašanja, dovolj za kar nekaj poglavij njegove knjige življenja. Da bi naš pes lah­ko postal koristen družabnik in sodelavec, moramo upoštevati genetski zapis vedenjskih vzorcev.
  • Pes se ne rodi z nizom popolnoma izoblikovanih vedenjskih vzorcev, ima pa razpoznavne znake tistih lastnosti, ki jih od njega pričakujemo v odrasli dobi.
  • Ta genetsko vnaprej določena vedenja ponavadi imenuje­mo nagoni.

 

Izkušnje in potek učenja bodo določali posamezne veščine, ki jih bo žival osvojila z učenjem, in izoblikovali končno obliko njenega vedenjskega vzorca. Narava ali genetski zapis olajšata delo pri selektivni vzreji, da vzgojimo psa, ki bo počel določene stvari.

 

Friziranje genov in obnašanj

 

Z uporabo selektiv­ne vzreje je lažje prikrojevati razmeroma zapletene in večplastne oblike vedenja.

  • Za veliko temeljnih pasjih gibov in refleksnih odzivov se zdi, da so zaradi genetskega zapisa trdni in se jih ne da spre­minjati. Zato se je na primer agresivnost, ki je kompleksno ve­denje, dalo genetsko spremeniti in agresivno obnašanje se med posameznimi pasmami močno razlikuje.
  • Pasji temeljni vzorci napada, grizenja in obram­be se zdijo nespremenljivi vidiki osnovnega genetskega zapisa pri kanidih. Takšno, vedno enako in predvidljivo obnašanje, ki ni odvisno od učenja, imenujemo 'stalni vzorci delovanja'. Ka­dar pri določeni pasmi psov agresivnost genetsko prikrojimo, jo spreminjamo količinsko, ne kakovostno. Ne spreminjamo te­meljnih vzorcev obnašanja, ampak le vplivamo na verjetnost, da se pojavijo, in na to, kako hitro se pri psu lahko sprožijo.

 

Naše genetsko prikrojevanje le malo vpliva na to, po katerem vzorcu se bo pes vedel, ima pa močan vpliv na pogostost določe­nega vedenja.

 

Nekateri vzorci vedenja so na tako primitivni nagonski ravni nadzora, da jih tudi z učenjem zlepa ne more­mo spremeniti.

Vedenjske razlike med pasmami


Vedenjski nabori, ki razlikujejo pse različnih pasem, so jasen primer človeških genskih manipulacij.

 

  • Ker so značilnosti, ki so določene s pasmo, pogosto svoje­vrstne in zlahka prepoznavne, lahko na čistokrvnih psih za­res odlično raziskujemo, kako je vedenje genetsko pogojeno.

 

 

Od lovca do pastirja


  • Nekatera vedenja, ki so povezana s preživetjem, so najverjetneje genetsko pogojena. To so na primer skrb za mladičke, spolno vedenje, nekatera lovska ter socialna in ko­munikacijska vedenja.
  • Pastirska sposobnost psov je zapisana v tistih genih, ki vo­dijo volkove in druge divje kanide pri lovu v tropu.
  • Naslednja genetsko programirana predispozicija je postavljanje zasede.
  • Tudi vodenje črede v določeno smer je genetsko pogojeno.

 

 

Genetsko določena govorica

 

Pasje sporazumevanje kaže nekaj najzanimivejših in najkomple­ksnejših genetsko določenih vedenj.

  • Tako kot pri drugih zaplete­nih načinih obnašanja, gre tudi pri sporazumevanju za skupek stalnih vzorcev delovanja.
  • Vsi ti znaki telesne govorice se pojavijo brez kakršnega koli posredovanega učenja in zgleda, da si jih tudi razlagajo, ne da bi imeli kakršne koli izkušnje.
  • Z učenjem pa znaki postane­jo bolj prefinjeni in glede na to, kako se uporabljajo in kakšne odzive izzovejo, se oblikujejo okoliščine, v katerih lahko pride do resnično 'zapletenih' pogovorov.
  • Vendar pa je osnovni jezik nagonski in ga pes razume ne glede na to, na katerem koncu sveta je bil vzgajan.

Ker je pasje sporazumevanje genetsko določeno, lahko med različnimi pasmami obstajajo razlike.

  • Sporazumevalni znaki, ki  jih oddajajo posamezne pasme, se sistematično razlikujejo po količini in vzorcu pojavitev.

 

Edina pomembnejša razlika med volkovi in psi je v neoteniji.

 

Čeprav geni močno oblikujejo pasje obnašanje, ga vendar ne oblikujejo vsega.

  • Vsak pes se mora še veliko naučiti, da lah­ko preživi v svetu.
  • Lahko pa je pridobljeno znanje celo v nasprotju z genetsko programiranim vedenjem, za­radi česar ima pes lahko različne vedenjske težave.

 

Glej tudi PASJA NAREČJA >>

 


Zvočnost pasjega govora


Tudi odziv psa na določene zvoke je vnaprej programiran.

 

  • Zvoki, ki jih za medsebojno sporazumevanje uporabljajo psi, so večinoma vnaprej določeni in so si tudi med različnimi pasmami zelo podobni.
  • Psi so se  rodili s predispozicijo, da oddajajo in se odzivajo na določene zvoke, zato bi se zdelo smiselno, da ljudje za sporazu­mevanje z njimi in za nadzorovanje njihovega obnašanja upo­rabljajo določene zvoke.

 

Pasji trenerji pogosto poudarjajo, da ni tako pomembno, kaj rečete psu, ampak kako mu to po­veste.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.