Pasja matematika

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Znanstveniki so pokazali, da psi razmišljajo bolj konkretno kot abstraktno. Neki psiholog je skušal ugotoviti, ali imajo psi kakršno koli védenje o številih. Pripravil je vrsto majhnih kroglic iz mletega mesa in jih razporedil v skupine na različna mesta po tleh. Število mesnih kroglic v skupinah je bilo različno, v eni je bila na primer samo ena, v drugih po tri ali štiri. Psiholog je predpostavljal, da bodo psi, če lahko štejejo in razumejo osnovne ideje, povezane s količino (da je na primer štiri več kot ena), v primeru, da imajo na izbiro več kupčkov, izbrali tistega z večjim številom mesnih kroglic.

Ta raziskovalec je ugotovil, da so psi pri testiranju zelo praktični – ko so bile skupine mesnih kroglic postavljene na različne razdalje, so preprosto pograbili najbližji kupček, ne glede na velikost. Samo v primeru, da sta bili dve skupini kroglic na enaki razdalji, so upoštevali število in pograbili večji kup. Četudi imajo psi osnovno predstavo o velikosti ali številu, pa bi bila verjetno izguba časa, če bi jim dali naloge iz višje matematike. Verjetno si pes geometrijo predstavlja kot novo vrsto piškota, algebro pa kot trikotno pasjo igračo.

Pes kot priča?

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Včasih ljudje psom pripisujejo, da vejo več, kot pa vejo v resnici. Poglejmo si primer Kata, psa, ki je pripadal pokojni Nicole Brown Simspon. Kakor ve bržkone prav vsak prebivalec našega planeta, je umoru gospe Simpson in njenega prijatelja Rona Goldmana sledila ena najbolj razvpitih in kontroverznih sodnih obravnav v zgodovini, kajti domnevni morilec in obdolženec je bil športni junak in filmski igralec O.J. Simpson.

Kato, japonski akita, tu nastopa zato, ker je neki sosed v noči umora slišal psa, kako razburjeno cvili. Opazil je kri na njegovih šapah in domneval, da se je pes ranil. Ko se je namenil psa odvesti k lastnici, ga je ta zvlekel proti garaži – in tam je mož odkril trupli. Mnogi so bili prepričani, da je bil Kato priča zločina in da je skušal pripeljati pomoč.

Neko jutro, ko je obravnava proti O.J. Simpsonu še trajala, mi je telefoniral odvetnik, ki je bil povezan s sodnim postopkom. Ponudil mi je kup denarja, če bi šel v Los Angeles, si pogledal Kata in ga poskusil pripraviti do tega, da identificira morilca. Odvrnil sem, da je v primerjavi z ljudmi umska zmožnost psa enaka umski zmožnosti dveletnega otroka. Vprašal sem ga, ali se mu zdi, da bi dveletnik – brez jasne predstave o smrti in z omejenimi izraznimi možnostmi – lahko pričeval o nečem, kar se je zgodilo devet mesecev poprej. 'Dajte no,' me je rotil, 'vi kar pridite in se pomenite s psom!' V šali sem rekel: 'Mislite tako, da bi hov pomenil da, hovhov pa ne?' Oni je začudoma vprašal: 'Pa bi to šlo?'

"Sveti trojček" bernardincev

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Psihologija psov

Medtem ko ostaja vprašanje o tem, kako bistri so psi, predmet velike znanstvene debate, pa že vemo, da znajo psi včasih početi kaj, česar jih ne bi mogel naučiti noben človek. Poglejmo si na primer reševalne pse, ki se imenujejo po samostanu na Prelazu Sv. Bernarda v švicarskih Alpah.

Bernardinci se najbolj obnesejo v trojkah. Po neurju jih pošljejo iskat popotnike, ki so nemara obtičali. Če naletijo na tako žrtev, se dva psa uležeta obnjo, da se ne bi podhladila, in eden od njiju ji liže obraz, da bi jo spravil k zavesti. Tretji pes je medtem že na poti nazaj v zavetišče, da bi zdramil menihe in jih popeljal na prizorišče.

Teh psov sploh ni treba posebej uriti – pravzaprav sploh ni jasno, kako naj bi človek sploh lahko izuril psa za kaj takega. Mladi psi se naučijo svojih dolžnosti kar na obhodnjah, na katere spremljajo starejše pse. Nazadnje se vsak pes sam odloči, ali bo njegovo delo gretje žrtve ali iskanje človeške pomoči. Mimogrede, znana podoba bernardinca s sodčkom žganja na ovratnici je mit. Žganje so s sabo nosili menihi, da so z njim ogrevali podhlajence.