Kaj psi zaznajo?
Kaj psi zaznajo?
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Psi in ljudje se očitno v mnogih pogledih razlikujejo. Ena izmed najpomembnejših razlik se kaže v tem, kako ena in druga vrsta zaznavata svet. Psi imajo npr. izjemno zmožnost razbiranja vonjev. Če bi lahko razgrnili notranjo površino pasjega smrčka (torej tisti del, ki omogoča psu, da voha), bi z njo prav zares prekrili večjo površino, kot pa jo prekriva celotna pasja koža.
Psi s smrčki razbirajo, v kakšnem stanju je svet, svoja sporočila drugim psom pa zapisujejo s scalino. V scalini posameznega psa je veliko informacij o njem. Njen vonj je odvisen od starosti in zdravja; od tega, ali gre za psa ali psico oz. za pojavo psice; in celo od čustvenega stanja. Ko pes povohlja hidrant ali drevo na pasji promenadi, se informira o tekočih zadevah. Drevo je pravzaprav velikanski stenčas, na katerem so objavljene najnovejše novice iz pasjega sveta – in morda celo klasična pasja literatura v nadaljevanjih.
Pasji voznik
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Skoraj nemogoče mi je govoriti o barvnem vidu psov, ne da bi omenil primer Billa Bowna in njegovega psa vodnika. Billa Bowna so uradno razglasili za slepega, kajti preostal mu je le še klavrn delček perifernega vida. Zato je tudi potreboval Buda, da ga je ta vodil skozi dan.
Leta 1984 so Bowna aretirali zaradi vožnje v vinjenem stanju: zalotili so ga na prednjem sedežu avtomobila, ki ga je nosilo zdaj levo zdaj desno po cestišču. Ko so ga privedli pred sodnika, je izpovedal, da je bil samo sovoznik – v resnici je avto vozil Bud. Sodnik, ki je očitno vedel to in ono o psih, je bil skeptičen: 'Priče pravijo, da se je avto pred rdečo ustavil in da je speljal, ko je posvetila zelena. Kako naj bi bil to zmogel Bud, ko pa je barvno slep?' Bowna vprašanje ni zmedlo: 'Med rdečo in zeleno se je naučil razlikovati glede na njun položaj. Bud ve, da mora ustaviti, kadar gori vrhnja luč in speljati, ko se prižge spodnja.'
Primer je bil že na tem, da preide v naslednjo fazo, ko se je Bowen zlomil in priznal, da je lagal. Rekel je, da je v resnici on vozil pijan – in da se sramuje, ker je skušal krivdo naprtiti svojemu zvestemu psu. 'Še vedno mi ni jasno,' je rekel sodnik. 'Kako ste se pa vi lahko ravnali po semaforju, če ste pa slepi?' 'Kar se tega tiče,' je odvrnil Bowen 'je pa Bud res soudeležen. Sedel je na sovoznikovem sedežu in je bevskal: po enkrat, kadar je bila zelena, po dvakrat pa, kadar je bila rdeča.'
Pes – vsejed
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
V primerjavi z vohom, kaže, da izkazujejo psi okusu veliko manj pozornosti. Kot kaže, so mnenja, da je ne glede na okus hrana vse, kar je mogoče spraviti v gobec. Pri tem pa se vendarle motijo. Psom škoduje marsikatera jed, ki je za ljudi običajna. Ena najhujših škodljivk je menda čokolada, deloma zato, ker se ljudem zdi, da lepo ravnajo s svojim psom, če mu za posladek dajo kak košček. (Poleg tega se v prazničnih časih čokolada valja vsepovsod in nič ni lažjega kot pustiti odprto škatlo s čokolatini na kaki nizki mizici, kjer jo pasji gobec zlahka doseže.) Od kofeina in njemu sorodnega teobromina, ki ju vsebuje ena sama tablica mlečne čokolade, lahko petkilski pes resno zboli. Ker temnejša čokolada vsebuje še več teh dveh sestavin, lahko enaka količina jedilne čokolade istega petkilskega psička – ubije. Tudi čebula in česen sta na prepovedanem seznamu pasjega jedilnika. Velika količina žvepla v teh vrtninah lahko psu uniči rdeče krvničke in povzroči hude anemijske reakcije.
Psa utegne zamikati celo kaj, kar sploh ni živilo. V Avstraliji je poldrugo leto stara bokserka, Kizzy po imenu, slabo jedla in zdravila, ki jih je predpisal njen veterinar, niso zalegla. Lastnika sta jo odpeljala k drugemu veterinarju in ta se je odločil za operacijo. V trebuhu je našel tridecimetrski krušni nož! Kot po čudežu ni bilo hujših poškodb in po zadnjih poročilih se Kizzy lepo popravlja.
Vlažen smrček
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Vsako razpravljanje o pasjem vohu prej ali slej pripelje do največjega, najbolj nezaslišanega vprašanja v zvezi s psi – vprašanja, ki trpinči otroke, še bolj pa starše, ker nanj ne znajo ustrezno odgovoriti: zakaj imajo psi vlažen smrček?
Znanstveniki imajo na to celo kopico odgovorov. Prvi se glasi, da naj bi hlapenje vlage na smrčku pomagalo psa ohlajati. Drugi se glasi, da dodatna vlaga v smrčku dela psa bolj dovzetnega za vonje. Najbolj suhoparen je odgovor, češ da si mnogi psi pač ližejo smrček in ga tako vlažijo.
Neka ljudska povedka, ki sega tja v svetopisemske čase, ponuja še en odgovor. Ko je Bog poslal potop, tako gre ta zgodba, je bilo vse živalstvo tega planeta v Noetovi barki. Pasji par, ki ga je izbral Noe, je nenehno patruljiral po barki: preverjala sta, kako je z drugimi živalmi, in nasploh vtikala svoj smrček vsepovsod, kakor že počnejo psi. Nekega dne sta na takšnem obhodu opazila luknjo v velikosti novca, skozi katero je hitro vdirala voda. Eden od njiju je hitro stekel po pomoč, drugi pa junaško vtaknil v luknjo smrček, da jo je zamašil. Ko je Noe s sinovi prihitel, da odpravi poškodbo, je ubogi pes v agoniji lovil sapo, hujše nevarnosti pa ni bilo več. Zgodba zatrjuje, da so mrzli in vlažni pasji smrčki nič drugega kot odlikovanje, ki jim ga je dodelil Bog v spomin na junaško dejanje.