Vrste pasje inteligence
Vrste pasje inteligence
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Psi opravljajo številne naloge:
- čuvajo premoženje in ljudi (ki delajo na policiji ali med vojno),
- pomagajo pri lovu (najdejo plen, ga spravijo na tla, ga izkopljejo in prinesejo),
- sodelujejo pri reji živali (nadzorujejo črede ovac, goveda, jelenov, celo gosi in rac),
- služijo kot vlečni psi (vlečejo sani ali vozičke),
- nosijo tovor,
- iščejo predmete, ljudi ali snovi (psi za odkrivanje drog; sledni psi; psi, ki iščejo tartufe),
- delajo kot reševalci (rešujejo ljudi iz vode, izpod snega ali ruševin),
- pomagajo invalidnim osebam (so vodniki slepih, slušno prizadetih in invalidov na vozičkih),
- na psihični ravni najpogosteje služijo kot družabniki in terapevti starejših, bolnih, socialno izoliranih ali duševno motenih oseb.
Vse našteto kaže, koliko različnih spretnosti zahtevamo od psov in kaj vse nam dajejo. Nekatere veščine (recimo lov, iskanje in sledenje plenu) so odsev vidikov, po katerih se vedejo vsi divji psi in njihovi sorodniki ter so zato verjetno nagonske ali podedovane. Za obvladovanje določenih spretnosti (recimo vodenje slepih) pa je potrebno dolgotrajno urjenje.
Morda najlaže ocenjujemo, kakšna je in kakšno raven dosega narava pasje inteligence, če opazujemo, kako se izraža v različnih nalogah, ki jih opravljajo psi, zase ali pa za ljudi.
Znotraj manifestne inteligence (celotna inteligenca, ki jo lahko izmerimo pri psu) ločimo tri osnovne dimenzije:
- adaptivno (prilagoditveno),
- delovno,
- instinktivno (nagonsko) inteligenco.
Adaptivna inteligenca
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Učenje in reševanje problemov pri živalih in ljudeh predstavljata adaptivno (prilagoditveno) inteligenco, saj omogočata posameznikom, da se prilagajajo svojemu okolju ali da s svojimi spretnostmi preoblikujejo svoje okolje tako, da ustreza njihovim potrebam.
Za ilustracijo: vsakdanji primer uporabe adaptivne inteligence pri človeku je na primer učenje o tem, kako bolje prodati nek izdelek ali skuhati določeno jed; pri divji živali pa npr., kako izslediti plen za večerjo ali skrbeti za mladiče.
Delovna inteligenca
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Izurjenost in ubogljivost sta pomembna vidika, saj, če se psi ne bi odzivali na človeški nadzor in ukaze, nam ne bi koristili in ne bi bili sposobni opravljati uporabnih funkcij, zaradi katerih jih tako cenimo.
Instinktivna inteligenca
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Z instinktivno inteligenco označujemo vse spretnosti in vedenja, ki so del našega genetskega programiranja.
- Pri psih lahko to zajema kar velik del njihovih sposobnosti. Različne pasme psov smo ljudje vzgojili s selektivno vzrejo in tako namenoma oblikovali velikost, obliko, barvo psov in njihovo osebnost (temperament). Izbrali smo tudi določene vedenjske značilnosti.
- Sposobnosti, ki jih podeduje pes, pa naj gre pri tem za načrtno človeško manipulacijo njihovega genetskega zapisa ali za naravno selekcijo, postanejo značilnosti, ki določajo razlike med pasmami.
- Te genetsko določene sposobnosti in vedenjske predispozicije predstavljajo pasjo instinktivno inteligenco – tiste vidike pasjega mentalnega ustroja, ki se po bioloških mehanizmih dedovanja prenašajo iz generacije v generacijo.
- Nekateri vidiki instinktivne inteligence se lahko specifično nanašajo na to, ali bo pes nagnjen k lajanju oz. prinašanju ali ne; drugi so lahko dokaj splošni in široki ter vplivajo na to, kako se pes celostno izkaže pri reševanju problemov, v poslušnosti in drugih vidikih svojega vedenja.
Umska mešanica
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Če psi kažejo vse tri različne vrste inteligence (adaptivno, delovno in instinktivno), je vprašanje, katera je najpomembnejša in katera prevladuje v njegovem obnašanju?
- Ali te različne vrste inteligence v določenih pogledih vplivajo druga na drugo?
- Vemo, da pes zato, da sploh lahko razvije merljivo delovno ali poslušnostno inteligenco, potrebuje neko minimalno adaptivno inteligenco; vendar, če je poslušnostna inteligenca pri nekem psu slaba, to še ne pomeni, da je enako tudi z njegovo adaptivno inteligenco.
- Glede interakcije instinktivne inteligence z ostalima dvema pa se pojavi zapleteno vprašanje.
- Nedvomno ima večina pasem neko obliko instinktivne inteligence, kar jih naredi posebne, odraža pa se v določenem vzorcu spretnosti, sposobnosti, vedenjskih predispozicij itd.
- Zdi se, da pri določenih psih instinktivna inteligenca prevladuje bolj kot pri drugih, zato pri nekaterih pasmah iz nje ne dobimo niti ene same pomembne spretnosti.