Sodobni pogledi na pasji um
Sodobni pogledi na pasji um
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
René Descartes se je usmeril na vprašanje živalske inteligence, medtem ko je krščanski cerkveni ustroj že zamenjal svoje poglede na živalsko inteligenco in zavest. Četudi so prej sprejemali Aristotelovo mnenje in ga ohranjali še v času sv. Avguština, kaže, da jim je to začelo povzročati določene težave; zdelo se je, da če bi Cerkev živalim priznala, da posedujejo en vidik razuma, bi jim morebiti zato morala priznati tudi, da imajo vse vidike, vključno z duhovnim življenjem in dušo. In če imajo živali dušo, potem so kandidatke za posmrtno življenje tudi v nebesih.
Zavoljo doslednosti je odrekanje enega vidika uma pri živalih pomenilo odrekanje vseh; ker so zavračali možnost, da imajo živali dušo, zato da bi v nebesih preprečili krizo zaradi prenaseljenosti in na Zemlji filozofski problem, je bilo treba živalim odreči tudi inteligenco, čustva, zavest in vse druge vidike uma.
Mehanični pes
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Descartesov cilj je bil dokazati hipotezo, da so živali samo stroji brez zavesti in inteligence.
Etične posledice
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
René Descartes je s trditvijo, da živali nimajo razuma, pri živalih zanikal višje mentalne sposobnosti. S tem je zanikal tudi njihova čustva in občutke.
Nicolas de Malebranche, francoski filozof, ki je še razširil Descartesovo delo, je njegovo idejo pojasnil z naslednjimi besedami: »Živali jedo brez užitka, jočejo brez bolečine, delujejo, ne da bi se tega zavedale; ne želijo si ničesar, ne bojijo se ničesar in tudi ne vedo ničesar.«
Lahko bi si mislili, da so takšni pogledi le stvar preteklosti. Vendar takšna stališča zasledimo še danes, skoraj tristo let po Descartesovem teoretiziranju. Tako je P. Carruthers v priznani reviji o filozofiji (Journal of Philosophy) pred kratkim zapisal: »Ker so njihove izkušnje (tudi bolečina) nezavedne, njihove bolečine ne morejo biti predmet neposrednih moralnih pomislekov. Nenazadnje, ker so mentalna stanja vseh divjih bitij nezavedna, si njihove poškodbe ne zaslužijo niti posrednih moralnih pomislekov.«
Behavioristično stališče
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Psihologija psov
Pogled behavioristov na vedenje živali je v osnovi mehanističen, čeprav glede na moderno znanost mehanizem telesa nadzorujejo nevroni, mišice in hormoni. Že sam pojem behaviorist (‘behavior’ – vedenje) nakazuje, da se usmerjajo k delovanju živali bolj preko vzorcev gibanja, ki jih lahko opazujemo od zunaj, kot pa na notranja stanja. Besede kot so želja, namen, sklepanje in druge, ki bi lahko namigovale na zavestno razmišljanje, se v behavioristovem profesionalnem besednjaku ne pojavljajo.
Behavioristi trdijo: »Ker ne moremo neposredno izvedeti subjektivnih izkušenj ali čustev drugega živega bitja, je najpreprosteje predpostavljati, da nimajo zavesti, čustev itn.« Behavioristi so izbrali zelo specifično stališče, ki temelji na metodi sklepanja, ki že na začetku dvomi praktično v vse in nato pogleda na tisto, kar je še ostalo potem, ko so vse podatke razložili.