Instiktivna inteligenca

Instinktivna inteligenca


Tega, kako so ljudje in psi prvič vzpostavili osebni in delovni odnos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

  • Vendar na začetku najverjetneje niso ljudje izbrali psov, pač pa so se psi odločili biti z ljudmi.
  • Zavezništvo med ljudmi in psi se je začelo še preden se je človek začel ukvarjati s kmetijstvom.
  • Glede na to, da ljudje takrat niso bili posebno pozorni na zdravstvene ukrepe, so kosti, ostanki kože in drobovje živali, ki so jih ujeli, zelo verjetno ležali raztreseni po človeških naselbinah.
  • Gotovo so pasji predniki (ki so zaznali, da je hrana blizu) ugotovili, da lahko v teh naselbinah tu in tam brez lova pridejo do hrane.
  • Ljudje nekoč niso posvečali kaj dosti pozornosti čistoči, zdravstvenim problemom ali ukrepom, razpadajoča hrana pa smrdi in privablja žuželke. To je ljudem neprijetno. Zelo verjetno so v bližini naselbin prenašali pse, da so odstranjevali odpadke.

 

Psi čuvaji in stražarji


Prvi psi, ki so jih ljudje uporabljali zaradi njihovih vedenjskih značilnosti, so najverjetneje služili kot čuvaji ali stražarji.

  • Za praljudi je bil svet zelo sovražen. Oprezen plenilec, še posebej tisti, ki je napadal ponoči, ko so v naselbini spali, je bil precej nevaren.
  • Psi, ki so se zadrževali v bližini teh naselbin in iskali ostanke hrane, so vsakič, ko se je približeval plenilec ali skupina neznanih ljudi, avtomatično povzročili razburjenje. Tako so člane naselbine dovolj zgodaj opozorili na nevarnost, že samo lajanje pa je marsikoga, ki se je skušal prihuliti, prepričalo, da je šel svoj plen iskat kam drugam, kjer mu bo lažje dosegljiv.

 

Psi, ki najbolje lajajo in opozarjajo:


  1. Rotvajler
  2. Nemški ovčar
  3. Škotski terier
  4. Zahodnovišavski beli terier
  5. Miniaturni šnavcer
  6. Yorkširski terier
  7. Gomilar
  8. Čivava
  9. Airedalski terier
  10. Koder (pudelj, mini ali srednji)
  11. Boston terier
  12. Shih Tzu
  13. Jazbečar
  14. Svilnati terier
  15. Foksterier

 

Naloga psa čuvaja je fizično posredovati, če vsiljivec moti posest, vstopa v prostore ali nekoga napade.

  • Dober pes čuvaj je naravno agresiven do vseh tujcev, ki vstopajo na njegovo ozemlje.
  • Do tujcev je na splošno vedno sumničav.
  • Če mu grozimo ali ga izzivamo, lahko tudi napade.
  • Vsiljivce lahko zadržuje z lajanjem, renčanjem in izrazito agresivno držo.

 

Pse so kot čuvaje uporabljali skozi vso zgodovino.

  • Psi, ki so že po naravi čuvaji, potrebujejo zelo malo urjenja, da se sproži njihov agresivni odziv; potrebujejo pa mnogo več urjenja za to, da jih lahko zanesljivo zaustavimo.
  • Poleg tega potrebujejo tudi ustrezno urjenje, da svojo agresijo usmerijo na ustrezne tarče.
  • Sposobnosti, povezane z varovanjem, so del pasje instinktivne inteligence, za nadzorovanje teh sposobnosti pa mora pes imeti tudi nekaj delovne in poslušnostne inteligence.

 

Bojni psi


Zaradi njihove napadalnosti so pse uporabljali tudi kot bojne pse.

  • Stari Egipčani, Rimljani, Galci in Kelti so imeli za bojne pse najraje mastife. Te velike zveri so oblekli v koničaste oklepe, s katerimi so razmesarili konje in otroke, ki so se jim preveč približali.
  • Pse so tudi urili, da so napadali ljudi ali konje, zato so imeli na hrbtu pritrjena kopja.
  • Nekatere so urili, da so se zaganjali pod konje, zato so na hrbtu nosili lonce z gorečo smolo.
  • Pred izumom strelnega orožja so bili bojni psi v vojnah pomembna sila.

 

Lovski pomočniki

 

Povezava med psi in ljudmi se je začela, ko so se ljudje v glavnem še ukvarjali z lovom.

  • Pri lovu so psi začeli kazati mnogo svojih edinstvenih sposobnosti.
  • Ljudje so ravno zaradi lova pričeli izločati določene pasme z novimi uporabnimi značilnostmi. Pri tem so se naučili, da je možno instinktivno inteligenco živali načrtno spreminjati.
  • Psi so uporabni pri vseh fazah lova. Med njihove naloge štejemo: najti žival, jo preplašiti, loviti, spraviti na tla in plen prinesti svojemu gospodarju.

 

 

Strelni psi

 

Med lovskimi psi so danes najbolj znani t. i. strelni psi:

  • ptičarji,
  • španjeli,
  • setri,
  • prinašalci.

 

Vsako od teh pasem so s selektivno vzrejo skrbno oblikovali za specifične naloge.

 

Ptičarji (poenterji)

  • Imajo dobro razvit sluh in vonj.
  • Gibljejo se zelo počasi, natančno in tiho.
  • Neopazno in neslišno se prikradejo skozi podrastje, z visoko dvignjeno glavo, da lahko z nosom raziskujejo vonjave, ki jih prinaša sapica.
  • Ko ptičar plen odkrije, zamrzne in popolnoma obmiruje.
  • Z glavo in ponavadi kar s celim telesom je obrnjen proti plenu, velikokrat pa dvigne tudi eno sprednjo taco.

 

Izboljšanje lovskega orožja je zahtevalo spremembo pasjih sposobnosti. Pokazala se je potreba po hitrejših in bolj inteligentnih psih. Rejci so se odzvali s posebnimi pasmami.

 

Setri

  • Naloga teh psov je, da se ustavijo in povsem negibno stojijo ali sedijo, ob tem pa strmijo naravnost v plen. Ko jih »odrešimo« iz tega položaja, se ti psi približujejo plenu tako, da se gibljejo v cik caku ali se pozibavajo, in bliže ko so, hitreje mahajo z repom.
  • Izkušen lovec lahko iz vzorca, ki ga ustvarja mahajoči rep, dokaj natančno predvidi, kdaj bo ptič zaprhutal in iz svojega skrivališča poletel v zrak.

 

Španjeli

  • Ti psi so primerni za delo v podrastju ali na močvirnatem terenu.
  • Tla preiskujejo spredaj, nedaleč od lovca, vendar ne opozorijo na plen, ko ga najdejo, čeprav ga iščejo. Ta oblika lova je z razvojem modernega strelnega orožja postala hitrejša, vendar manj predvidljiva. Če pa je domov treba prinesti veliko plena, je ptice pametneje zganjati v mrežo, kot pa pred puškino cev.
  • Španjele lahko uporabimo tudi za počepanje in skakanje. V preteklosti so jih uporabljali, da so plašili ptice (ki so jih nato zasledovali ukročeni jastrebi) in zajce (ki so jih nato zasledovali hrti).

 

Labradorci

  • Ti psi so posebej uporabni na močvirnatih področjih ali ob jezerskih obalah, saj obožujejo vodo.
  • Labradorec z lovcem v kritju z veseljem čaka več ur, nato pa natančno oceni, kam v vodo je padla ptica in jo prinese.
  • Naravnost osupljiva je prinašalčeva sposobnost, da ugotovi pot leta predmeta, in nato še, kam točno bo padel.
  • Da bi verjeli, da imajo ti psi biološko različico radarja, se morate samo malo sprehoditi po mestnem parku na vroč poletni dan in opazovati labradorce ali zlate prinašalce, kako zanesljivo izračunajo pot letečih žog ali frizbijev, ki jih nato ujamejo v zraku.

 

 

Hrti in goniči

  • Lov s hrti je precej drugačen kot lov s strelnimi psi.
  • Hrti ponavadi delujejo v tropih.
  • Posameznim hrtom običajno gospodarji ne posvečajo intimne pozornosti, niti jih ne urijo (tako kot strelne pse) in zunaj sezone jih večinoma nimajo v hišah.
  • Ptičarji, setri, španjeli in prinašalci so kot nekakšni dodatki k lovčevemu orožju, hrti pa ne potrebujejo lovca, saj lovijo in ubijajo sami.

 

Obstajata dve precej različni podskupini hrtov, čeprav jih včasih uporabljajo skupaj.

  • V prvo skupino prištevamo »strmeče« oz. »gledajoče« hrte, med katere spadajo veliki angleški hrt, mali angleški hrt, afganistanski hrt in borzoj (včasih znan kot ruski volčji hrt).
  • Kakor pove že ime, ti hrti lovijo s pomočjo vida in se, takoj ko opazijo plen, z neverjetno hitrostjo zapodijo za njim, ga ujamejo in pobijejo.
  • Druga podskupina hrtov so »vohalni« hrti, ki svoj plen zasledujejo z vohom.
  • Mednje spadajo lisičarji, beagli, basseti, zajčarji, rakunarji in seveda  psi sv. Hubertab (krvosledci oz. bloodhoundi).
  • Najbolj pogosto plen, ki ga lovijo, uvrščamo med škodljivce ali nadlego, ki se je kmetje poskušajo znebiti, saj uničujejo pridelek in pobijajo majhne domače živali.
  • Zavijajoč glas, ki ga ti hrti med sledenjem oddajajo, je izredno pomemben.
  • Ta zvok lovcem v vsakem trenutku pove, kje se nahaja trop.
  • Število zavijajočih psov in intenzivnost zavijanja pa sporočata, kako močan in svež je nek vonj, torej, kako blizu je plen. Lovci prav tako trobijo na lovski rog in s tem usmerjajo gibanje tropa.

 

 

Terierji

 

  • Zadnja skupina psov, specializiranih za lov, so terierji.
  • Terra pomeni »zemlja« ali »tla« in kaže na posebno sposobnost teh psov, in sicer, da sledijo plenu v njegov brlog ali neko drugo naravno razpoko, kjer ga preplašijo ali ubijejo.
  • Terierji imajo še eno izjemno sposobnost – odlično pobijajo podgane in druge škodljivce.
  • Ljudje, ki ne poznajo terierjev, ponavadi mislijo, da so pri pobijanju podgan najučinkovitejše mačke.

Pastirski in ovčarski psi

 

Ena od dejavnosti, za katero najbolj vztrajno uporabljamo pse, je povezana z živino.

  • Nekateri izmed teh psov so v bistvu psi čuvaji (npr. pirenejski planinski pes ali komondor), ki ostajajo s čredo in jo ščitijo pred plenilci.
  • Najbolj razširjena dejavnost, pri kateri uporabljamo te pse, pa je, da črede ovac, goveda ali jate gosi (tudi koze, race, prašiče in jelenjad) zadržujejo v skupini in jih po svojem značilnem vzorcu vodijo na določene kraje.

 

Psi nekaterih pasem imajo instinktivno inteligenco, ki jim omogoča, da blestijo v določenih okoliščinah pri pastirovanju ali pa se izkažejo pri določeni vrsti živine:

  • škotski ovčarji (ang. collies – ime izhaja iz gorskih ovac s črnimi podplati in glavami, imenovanih »colleys«), mejni škotski ovčarji in shetlandski ovčarji so še posebej bistri in učinkoviti pri paši ovac;
  • belgijski ovčarji, Malinois, Tervueren, nemški ovčarji, bradati škotski ovčarji in briardi so dobri za združevanje čred, so pa tudi dovolj veliki, da lahko živino ščitijo pred volkovi, kojoti in drugimi plenilci.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.