Kot pes in mačka

Pes in mačka


Če dominantnega psa ni blizu, zasede njegov položaj pes, ki je sicer drugi najvišji, drugi pripadniki skupine pa ga sprejmejo za vodjo. Tudi mačke kažejo, kadar so primorane živeti skupaj, skupinsko strukturo z dominantno hierarhijo, vendar pa so, kar se tiče izmenjav, veliko bolj zadržane od psov. Ne da se reči, da bi bile asocialne ali celo antisocialne, vsekakor pa niso razvile intenzivnega koncepta socialne organiziranosti. Dominantni maček se vede kot da je na prestolu, vsi drugi mački pa so podložniki.

 

  • Če se najde kak maček, ki izzove alfo, se njun spopad ne razreši in ne pozabi zlahka, napetost in razdražljivost med njima se ne poleže.
  • Podrejene mačke se vedejo drugače od podrejenih psov. Kaže, da pri njih prevladujejo obrambnost, sovražnost ali pa vsaj izmikavost.
  • Namesto, da bi dominantnemu mačku kazali svojo podrejenost ali miroželjnost, se pogosto sploh ne menijo za navzočnost hierarhično višje živali – kot da bi na vsem lepem oglušeli in oslepeli za ta svet.
  • Pri psih je ozemlje last krdela. Pri mačkih pa je tako, da posameznik potrjuje svoj status prav z obsegom teritorija, ki ga sam nadzoruje in katerega je pripravljen braniti.
  • Kadar si morajo mački deliti prostor s psi, se ključ do miru pogosto skriva prav v tem. Ker psi ne znajo plezati, lahko njihove mačje sostanovalke zasedejo vzpetine, tako da se jim ozemeljska dominanca niti ne zdi kako ogrožena.

 

Sporazumevanje

 

Mačja komunikacija

  • Ko se mačke skušajo sporazumevati, uporabljajo glasove, grimase, drže in gibanje repa in trupa – enako kot psi. Nekateri izmed teh signalov so enaki tistim, ki jih pošiljajo psi, mnogi pa se razlikujejo.
  • Mačke predejo, mijavkajo, sikajo, pihajo, renčijo, vreščijo, čivkajo, cvilijo in narekajo. Nekatere od teh zvokov psi razumejo, vseh pa ne.

 

Poglavitni mačji glas je predenje. Očitno je, da gre pri tem mrmravem zvoku za sporazumevanje, kajti mačke predejo samo vpričo živih bitij.

  • Kako mačka te glasove spravi iz sebe, je še vedno skrivnost.
  • Ponavadi je predenje znak dobrega počutja in zadovoljstva. Vendar lahko mačke predejo tudi, kadar trpijo od hudih bolečin ali silnega strahu.
  • Druge mačke se utegnejo odzivati na predenje; ta zadovoljni zvok lahko ljudi veseli – a psi se ga, kot kaže, sploh ne zavedajo.

 

Še en zvok, ki je ekskluzivno mačji, je "mijavk" – gre za glas, pri katerem ima mačka usta najprej odprta, proti koncu pa jih zapre, tako da se ljudem zdi, kot da bi dejansko šlo za besedo. Obstaja vrsta variacij glede višine, intenzivnosti in trajanja mijavka. Znano je tudi nemo mijavkanje, pri katerem mačka sicer oblikuje usta enako kot pri mijavkanju, vendar pa se nič ne sliši. Analiza posnetka, ki so ga naredili med takim nemim mijavkom, je pokazala, da tak zvok dejansko obstaja. Mačke ga s svojim sluhom lahko slišijo, za ljudi pa je previsok in zato neslišen.

 

  • Edina glasova, ki si ju mačke in psi delijo, sta renčanje in režanje.
  • Gre za agresiven znak, ki je do neke mere obarvan s strahom. Na splošno se bo pes na mačje režanje odzval tako, da se ji bo vsaj začasno nehal bližati, mačka pa se na pasje režanje odzove tako, da po možnosti zbeži.

 

Obrazna mimika

 

Obrazna mimika mačk je dokaj podobna pasji.

  • Tako kot pri psih, tudi pri mačkah pomeni bolščeč, strm, prediren pogled široko odprtih oči – grožnjo.
  • Mežikanje je pri enih in pri drugih pomirljiv znak, ki preklicuje grožnjo strmega pogleda.
  • Oči z napol pobešenimi vekami  ponavadi nakazujejo pri psu zadovoljstvo in lagodnost, pri mački pa zaupanje in lagodnost.

 

Uhlji

 

Uheljni signali pri psih in mačkah so si do neke mere podobni.

  • Tako kot pes bo tudi mačka, če je zadovoljna in lagodna, držala uhlje pokonci in odprte naprej.
  • Mirna, a pozorna mačka bo prav tako vzdigovala uhlje, vendar jih bo rahlo zasukala v smeri proti dogajanju, ki je vzbudilo njeno pozornost.
  • Tako kot pri psih bo tudi pri mački, ki se prestraši, situacija podobna: uhlje bo potlačila, čeprav se bodo le-ti včasih obrnili vstran, tako da bodo dajali vtis letalskih krilc.

 

Glede agresije, se uheljna sporočila pri mačkah in psih razlikujejo:

  • Dominanten in agresiven pes uhlje moli kvišku tako, da so odprti spredaj. Tik pred napadom se utegnejo uhlji rahlo razpeti, tako da se črka V, ki jo ustvarita pokončna uhlja, razmakne.
  • Pri mački je ta gib veliko bolj poudarjen in uhlji se zavrnejo, tako da se odpirajo vsaksebi in navzdol, opazno postane tudi uhljevo ozadje.

 

 

Rep


  • Rep je eden od sporočilnih organov, zaradi katerega se možnosti za nesporazume med psi in mačkami zelo povečajo.
  • Čeprav z repi mahljajo tako psi kot mačke, pa se to mahanje po pomenu razlikuje kot noč in dan.
  • Pri psih gre pri širokem pahljanju z repom za signal, ki naj razdaljo zmanjša – tako psi vabijo druge, naj se jim prijazno približajo.
  • Psi, ki kažejo precejšnjo mero podrejenosti in sprijaznjenja z nižjim statusom, bodo pobesili rep, da jim bo skoraj negibno visel k tlom.

Pasja in mačja govorica telesa

 

Tudi govorici telesa se pri mačkah in psih razlikujeta.

 

Poglejmo si pasje izraze podrejenosti:

  • Tako kot boječ pes se bo tudi boječa mačka "zlepila" s tlemi, da bi bila videti čim manjša in da bi s tem signalizirala, da to ni nikakršna grožnja.
  • Prestrašen pes bo šel še naprej: prevalil se bo na trebuh in tako razkril svoj nezavarovani trebuh. To je pri psu dokončni izraz podreditve. Mačka pa se na hrbet ne prevali iz strahu ali podredljivosti, ampak to stori, ko se pripravlja na obrambo ali kadar si prizadeva, da bi pokončala svoj plen.
  • Očitno je, da lahko med mačko in psom kaj hitro pride do nesporazuma. Jezna mačka se prevali na hrbet, pes pa v tem vidi pasje sporočilo, češ da se mačka ne namerava več upirati in da mu ponuja mir.
  • Psi vzdignejo taco, ko so napeti ali zmerno prestrašeni, oz. kadar si želijo pritegniti pozornost nekoga, ki ga imajo za višjega po statusu.
  • Tudi mačka bo, preden se preobrne na hrbet, naredila podoben gib, ki pa bo le priprava na napad.
  • Psi se pogosto zadevajo ob ljudi in druge pse ali pa se postavijo obnje in se potem s težo naslanjajo nanje, kot da gre za dominanten signal.
  • Če pa se ob kaj drgnejo mačke, bodisi s pleči, oprsjem ali z glavo bodisi se krepko naslanjajo ob kaj z boki, ne delajo drugega, kot da na tem predmetu ali bitju puščajo svoj vonj. To vedenje sodi v prijazno obredje mačjega pozdrava. Če mačka naredi kaj takega psu, bo ta zlahka spregledal dobrodošlico v tej gesti in jo imel za poskus uveljavljanja dominance.

Dvojezičnost


Mačke in psi lahko postanejo tudi "dvojezični". Oboji se namreč naučijo razbirati signale drug od drugega – če živijo v istem gospodinjstvu.

 

  • Težje je spraviti skupaj odrasle pse in mačke, posebno če je pes živel z drugimi psi ali pa se je z njimi vsaj družil, in če je mačka prav tako imela za družbo druge mačke.
  • Mogoče bo še najboljše, če boste kratko malo pustili, da živali sami razčistita svoje jezikovne nesporazume. Najhitreje se ponavadi učiš, kadar občutiš posledice neznanja, res pa je treba psa in mačko v prvih fazah privajanja na isti dom nadzirati.
  • To, kako se živali privajata druga na drugo, boste najlepše razbrali iz tega, kako si urejata prenočevanje. Dokler se še privajata, bosta zahtevali ločeni spalnici – dejansko dve različni sobi, tako da nista druga drugi na očeh. Ko si pridobita vzajemno zaupanje, se bosta preselili v skupno spalnico.
© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.