Govorica repa

Govorica repa


Vsako repkanje še ne pomeni ene in iste reči.

  • Nekatere vrste repkanja so res povezane z zadovoljstvom.
  • Druge vrste repkanja utegnejo pomeniti različne reči, od strahu in negotovosti ter dominančnega izzivanja, pa vse tja do jasnega svarila, češ ne bližaj se, če nočeš, da te šavsnem.
  • Tako kot ljudje ne kramljamo s stenami, tudi psi ne repkajo ničemur, kar ni očitno živo in odzivno.

 

Pasji rep je sila zgovoren, kar se tiče pasjega razpoloženja, njegovega socialnega položaja in njegovih namer.

  • Mladi kužki ne repkajo. Repkati začno tedaj, ko to postane sporazumevalna potreba.


Repna obvestila potekajo pravzaprav po kar treh kanalih: 
  • lega,
  • oblika in
  • gibanje, ki je posebej pomembna dimenzija signala, kajti pasje oči so veliko bolj dovzetne za gibanje kot pa za podrobnosti ali barvo. Zato je repkanje za druge pse tako opazno.

 

Drža repa


Vsak signal, ki ga oddaja rep, ima lahko tudi do tri različne sestavine. Tako kot pri drugih signalih, gre tudi tu za kombinacijo različnih sestavin: šele vse skupaj sestavljajo pomen, ki je najbolj enoznačen in ga je najlaže razbirati.

 

Rep je vodoraven, ni pa otrpel:

  • Znak pozornosti.

V gesti ni nobene sledi grožnje; če pa rep začne otrpevati, to kaže, da se psu začenja dozdevati, da bi se položaj lahko spremenil v kaj drugega.

 

 

Rep štrli vodoravno nazaj:

  • Otrpli repi ponavadi vsebujejo element agresivnosti – v tem smislu gre za del začetnega izziva ob srečanju s tujcem ali vdiralcem.

 

Rep je vzdignjen v položaj, ki je nekje vmes med vodoravnim in navpičnim:

  • To je znamenje dominantnega psa. Togost repa nakazuje, da namerava pes dejavno uveljavljati svojo prevlado nad vsemi.

Rep brez togosti, a v isti višini, le da je konica rahlo nakrivljena naprej, je rep, ki izraža nedvomno samozavest.

 


Rep štrli navzgor in se rahlo krivi nad hrbet:

  • Gre za izraz samozavestnega, dominantnega psa, ki čuti, da ima vse "na vrvci" in o tem prav nič ne dvomi.

Z nižanjem repa se spreminja tudi vsebina sporočila.

 


Rep je pobešen pod horizontalo, vendar še dokaj odmaknjen od nog, tu in tam pa morda lagodno "švistne" v levo in desno:

  • Gre za signal psa, ki ni zaskrbljen in ki ga v tem hipu tudi nič ne teži.

 

 

Rep je pritegnjen v bližino zadnjih nog:

  • Če so noge še vedno zravnane in če rep počasi mahlja sem ter tja, pri tem pa so zamahi razmeroma kratki, lahko sporočilo prevajamo kot: "Slabo se počutim".

Repni signal se lahko nanaša na duševno in ne na telesno plat.

Kakor se spreminja položaj telesa, tako se spreminja pomen tega signala.

Najbolj običajna modifikacija se tiče spuščanja trupa, pri čemer se zadnje noge rahlo prikrčijo.

"Nekoliko negotov sem."

 

 

Rep je spodvihan med noge:

  • Medtem ko je poglavitna prvina potlačenega repa strah, pa se je ta signal tudi zritualiziral in prešel v pomirljive signale, s katerimi je mogoče odvrniti agresijo, ki jo prinaša drug pes.

 

Oblika repa





Na informacijo, ki jo daje drža repa, učinkuje še nekaj dejavnikov. Eden od teh je oblika repa.

 

Nasršena dlaka po vsem repu:

  • Pes bo obliko repa najlaže spremenil, če bo pustil, da bo dlaka vstala, ne pa da bo ležala kot ponavadi.

 

  • Kadar rep moli horizontalno od telesa, njegova nasršenost še dopolnjuje sporočilo: "Da vidimo, kdo je tukaj glavni".

 

  • Če se rep med sršenjem pobeša, potem to pomeni: "Spričo vas čutim napetost in bojazen – če me boste prignali čez rob, se bom primoran spopasti!"

 

  • Nasršena je samo repna konica: rep, ki se mu srši samo konica, še posebno če je ta privzdignjena, dodaja sporočilu komponento, bodisi strahu, tesnobi ali odvisnosti, ne pa agresiji. Če je rep upognjen navzdol, konica pa se nasršena viha rahlo navzgor, to bržkone pomeni: "Danes se pa res klavrno počutim."

 

 

Rep sega kvišku, je prelomljen ali pokrčen:

  • Gre za zanesljiv signal, da pes premišlja, da bi se zdaj zdaj pognal v napad.


Prelomljena repna konica:

  • "Umakni se! Saj me menda nočeš izzivati – sicer te bom res napadel."

 

Risba: Coren, S. (2001). GOVORITE PO PASJE? Umetnost sporazumevanja med človekom in psom. Debora, Ljubljana.       © 2001, DEBORA


Gibanje repa


Hitro repkanje:

  • Živahnost mahljanja odraža mero vznemirjenosti.
  • Velikost zamaha posameznega repa nam kaže, ali je pes dobre ali slabe volje, ne pa v kolikšni meri ju občuti.

 

Rahlo repkanje z majhnimi mahljajčki:

  • To se ponavadi opazi med pozdravljanjem.
  • Isto drobno repkanje je opaziti tudi, kadar lastnik v psa obrne pogled.

 

Gre za odziv na družabno pozornost, namen pa je zagotoviti, da pes onemu ne oporeka dominantnega položaja in da namesto tega išče pri njem družabno tolažbo in prijateljsko spodbudo.

 

Široko repkanje:

  • Pri tem gre za prijazno sporočilo: "Nič te ne izzivam in tudi ne ogrožam."
  • Široko mahanje z repom lahko v mnogih kontekstih pomeni tudi: "Me veseli!", in v tem pogledu se še najbolj približuje priljubljeni predstavi o "veselem" repkanju.


Široko "pometanje" z repom, ko meče za sabo tudi boke:

  • Včasih vidite takšno pometanje med pozdravljanjem, še posebno po dolgi odsotnosti.

 

Čeprav se zdi tako mahanje kar najbolj zadovoljno, pa gre v resnici za kompleksen signal, ki izkazuje človekov družbeni položaj glede na družbeni položaj mahalca z repom. V teh primerih je treba pometanje razumeti kot izraz prekipevajoče ponižnosti.

 

Rep "na pol droga", ki počasi pomahuje:

  • Pomahovanje je manj družabno od večine drugih oblik repkanja.

 

Na splošno lahko rečemo, da je počasno mahanje z repom, ki ni niti v posebno dominantni (visoki) niti v podrejeni (nizki) legi, znamenje negotovosti ali zbeganosti glede tega, kaj bi bilo treba storiti.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.